Vsako pljučno krilo obdajata dve serozni mreni, popljučnica (visceralna plevra) in poprsnica (parietalna plevra), ki oklepata špranjasto poprsnično (plevralno) votlino. Plevralni izliv je stanje, pri katerem se tekočina nabira med dvema plastema plevre.

Pljučni volumen je količina zraka, ki jo naše pljuča lahko vsebujejo. Razdeljen je na več delov. Prvi je tekoči volumen, ki je količina zraka, ki jo normalno vdihnemo in izdihnemo. Drugi je rezervni volumen, ki je količina zraka, ki jo lahko vdihnemo ali izdihnemo poleg tekočega volumna, če se potrudimo. Tretji je rezidualni volumen, ki je količina zraka, ki vedno ostane v pljučih, da jih ohranja odprte. Skupaj tvorijo skupni pljučni volumen. Ta se lahko razlikuje glede na starost, spol, višino in fizično kondicijo. Zmanjšanje pljučnega volumna lahko kaže na pljučne bolezni, kot so astma, bronhitis ali emfizem.

PRICK testi ali kožno-vbodni testi so testi, s katerimi ugotavljamo senzibilizacije oz. alergije na določen alergen. Gre za dokazovanje preobčutljivosti posredovane z IgE. Test poteka tako, da se na podlaht najprej nariše mreža, v katero se nanesejo kapljice posameznih alergenov, nato se preko kapljice alergena kožo z drobno plastično palčko minimalno poškoduje (ne pride do krvavitve). Za tem se počaka pribl. 20 min., nato se test odčita. V kolikor se na testnem polju pojavi koprivka in mesto srbi, smo s testom dokazal senzibilizacijo na določen alergen.

Protitelesa so beljakovine, ki jih naše telo proizvaja kot odziv na "tujke", kot so virusi, bakterije ali alergeni. Delujejo kot del imunskega sistema. Ko tujek vstopi v telo, naše imunske celice (B-limfociti) proizvajajo specifična protitelesa, ki se prilegajo na površino tujka in ga označijo za napad. Ta protitelesa se potem vežejo na druge imunske celice, ki napadejo in uničijo tujek. Nekatera protitelesa ostanejo v telesu tudi po odstranitvi tujka, kar nam omogoča, da se hitreje in učinkoviteje borimo proti istemu tujku, če se ponovno pojavi. Ta mehanizem je osnova za delovanje cepiv.

Psevdoalergija je reakcija telesa, ki je podobna alergijski reakciji, vendar ne vključuje imunskega sistema. Gre za neposredno reakcijo povzročitelja (npr. aditivi, barvila, konzervanski v hrani), ki sproži sproščanje histamina in drugih vnetnih snovi iz celic v telesu. Simptomi psevdoalergije so lahko koprivnica, otekanje, težave z dihanjem, prebavne težave in v nekaterih primerih anafilaktični šok. Ker psevdoalergije ne vključujejo protiteles, testi za alergije običajno ne pokažejo nobene reakcije. Zdravljenje običajno vključuje izogibanje sprožilcem in uporabo antihistaminikov za lajšanje simptomov.

Pulmolog je zdravnik, ki je specializiran za diagnostiko in zdravljenje pljučnih bolezni.

PULZ je sopomenka za srčni utrip. Normalen srčni utrip oz. pulz pri odraslem znaša 60-100/min

Papula ali bunčica je kožna sprememba, nad ravnjo kože, ki je velika manj kot 1 cm. Papule se lahko pojavijo kjerkoli na koži. Vidimo jih pri različnih kožnih boleznih (atopijski dermatitis, akne, lichen planus itd.)

Patološka rezistenca je izraz, ki ga uporabljamo za opis določene zatrdline, ki jo lahko zatipamo med pregledom. Primeru porabe izraza: patoloških rezistenc v trebuhu ne zatipam.

PEF je kratica za "peak expiratoy flow". Gre za največji pretok zraka pri izdihu (po predhodnem globokem vdihu). Meirimo ga v litrih na minuto. Izmeri se pa običajno z ročnim merilnikom, ki izgleda kot ustnik, skozi katerega oseba močno izdihne (po predhodnem globokem vdihu). PEF se običajno uporablja za spremljanje zdravljenja astme.